Mofers

bewirk

Wirkwaord

bewirk

wiegkele /wigʲe̽le/

  1. (óneuvergenkelik) op en aaf verwaege wen me steit of zitj
    Det kindj duit nieks es wiegkelen op dae stool; dae wuuert dao ram linjelaam van.
Aafbraeking
  • wiegk-e-le
Variaasje
Verwantje wäörd
Zagswies
  • wiegkelen op 'ne stool

Verveuging

bewirk
ich doe det veer geer zie deilwaord
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
hujigen tied sjrif wiegkel wiegkels wiegkeltj wiegkele wiegkelen wiegkeltj wiegkele wiegkelen wiegkelendj
IPA /wigʲel/ /wigʲel̥s/ /wigʲelz/ /wigʲeʎ̥c/ /wigʲeʎɟ/ /wigʲe̽le/ /wigʲe̽len/ /wigʲeʎ̥c/ /wigʲeʎɟ/ /wigʲe̽le/ /wigʲe̽len/ /wigʲe̽leɲɟ/
vergangen tied sjrif wiegkeldje wiegkeldjen wiegkeldjes wiegkeldje wiegkeldjen wiegkeldje wiegkeldjen wiegkeldje wiegkeldjen wiegkeldje wiegkeldjen gewiegkeldj
IPA /wigʲeʎɟe/ /wigʲeʎɟen/ /wigʲeʎɟes/ /wigʲeʎɟez/ /wigʲeʎɟe/ /wigʲeʎɟen/ /wigʲeʎɟe/ /wigʲeʎɟen/ /wigʲeʎɟe/ /wigʲeʎɟen/ /wigʲeʎɟe/ /wigʲeʎɟen/ /ɣə'wigʲeʎɟ/
gebi-jjendje wies sjrif wiegkel! wiegkele-v'r wiegkeltj!
IPA /wigʲel/ /wigʲe̽lever/ /wigʲeʎ̥c/ /wigʲeʎɟ/
substantivering infinitief gerundium I gerundium II supinum participium
radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison radikaal liaison
sjrif wiegkele wiegkelen gewiegkel ó wiegkele wiegkelen wiegkelentaere wiegkelentaeren gewiegkele gewiegkelen
IPA /wigʲe̽le/ /wigʲe̽len/ /ɣə'wigʲel/ /wigʲe̽le/ /wigʲe̽len/ /wigʲe̽len̥'tɛ̀:re/ /wigʲe̽len̥'tɛ̀:ren/ /ɣə'wigʲe̽le/ /ɣə'wigʲe̽len/

In anger spraoke

bewirk

Zelfstenjig naamwaord

bewirk

Neet-lemma

bewirk

wiegkele ó /wigʲe̽le/

  1. (gerundium) gerundium II van wiegkele
Raod

Deze vorm (gerundium II taenge I) geldj es (neutraal) spraokgebroek sónger negatieve bieklank.

Aafbraeking
  • wiegk-e-le

Verbuging

bewirk
inkelvaad mieëvaad
radikaal liaison radikaal liaison
nom. sjrif wiegkele wiegkelen
IPA /wigʲe̽le/ /wigʲe̽len/
dim. sjrif
IPA
dat. sjrif wiegkele wiegkelen
IPA /wigʲe̽le/ /wigʲe̽len/


Wirkwaord

bewirk

Neet-lemma

bewirk

wiegkele /wigʲe̽le/

  1. (neet-lemma) mieëveljigen ieëste-persoeansvorm (veer) innen hujigen tied van wiegkele
  2. (neet-lemma) mieëveljigen derdje-persoeansvorm (zie) innen hujigen tied van wiegkele
Aafbraeking
  • wiegk-e-le